Breskov škrlup: prepoznajte temne lise na plodovih in ukrepajte pravočasno
Če se na plodovih breskev pojavijo številne temne, skoraj črne pikice in lise, ki se sčasoma povečujejo in lahko tudi razpokajo, je lahko vzrok breskov škrlup (Venturia carpophila). Na naslovni fotografiji so lepo vidne značilne poškodbe: od posameznih temnih peg do močno prizadetih plodov, pri katerih se lise združujejo v večje površine.
Ko se na breskvah pojavijo črne lise
Bolezen je predvsem težavna tam, kjer so topla, vlažna obdobja in krošnja slabše zračna. V Sloveniji je po uradnih podatkih škrlup uvrščen med običajno navzoče bolezni, ki jih pridelovalci obvladujejo z običajnimi načini dobre pridelovalne prakse.
Kako prepoznamo breskov škrlup?
Najbolj značilen znak so majhne olivnozelene do temno rjave oziroma črne pege na kožici plodov. Sčasoma postanejo bolj izrazite, nekoliko žametaste in se lahko združujejo.
Pri močnejši okužbi se lahko kožica ploda razpoka, zaradi česar se poveča tudi možnost okužbe z drugimi povzročitelji gnilobe. Pege so praviloma površinske, zato bolezen predvsem močno poslabša videz in tržno kakovost plodov.
Pomembno je tudi, da okužba ni omejena samo na plodove. Gliva lahko povzroča značilne poškodbe na mladih poganjkih, kjer lahko tudi prezimi. Prav okuženi enoletni poganjki so pomemben vir okužb v naslednji rastni sezoni.
Zakaj se škrlup pojavi?
Breskov škrlup ima še posebej dobre pogoje za razvoj v: vlažnih legah in dolinah, gostih in slabo zračnih krošnjah, obdobjih pogostih padavin, nasadih, kjer se listje in poganjki po dežju dolgo sušijo.
Gliva se lahko iz okuženih poganjkov širi s sporami, ki jih dež oziroma škropljenje vode raznaša na mlade dele rastline. Zato je zračna krošnja eden pomembnejših dejavnikov pri zmanjševanju bolezni.
Kaj lahko naredimo na domačem vrtu?
Najpomembnejši ukrepi so pogosto zelo preprosti.
1. Poskrbimo za zračno krošnjo.
Pri rezi odstranimo pregoste, navznoter rastoče in odvečne poganjke. Tako se krošnja po dežju hitreje osuši.
2. Opazujemo mlade poganjke.
Ker lahko povzročitelj prezimi v njihovih poškodbah, je pomembno, da drevo redno pregledujemo in ustrezno izvajamo rez.
3. Izogibamo se nepotrebnemu močenju krošnje.
Namakanje naj bo usmerjeno v tla, ne v listje in plodove.
4. Posebno pozornost namenimo vlažnim legam.
Uradna slovenska priporočila opozarjajo, da se breskov škrlup pogosteje pojavlja na vlažnejših legah v dolinah, medtem ko je na zračnih in dvignjenih legah praviloma manj težaven.
Kaj pa škropljenje?
Pri močnejšem pojavu bolezni je mogoče uporabiti tudi fitofarmacevtska sredstva, vendar je pri tem pomembno, da se ne ravnamo po starih seznamih pripravkov z interneta. Registracije in dovoljena uporaba se lahko spreminjajo.
Pred uporabo je treba preveriti trenutno dovoljena sredstva, registracijo za breskev, odmerek, karenco in omejitve uporabe. Pri tem je smiselno spremljati tudi prognostična obvestila Javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki glede na vremenske razmere in razvoj rastlin opozarja na nevarnost pojava bolezni. Portal GOV.SI
Nasvet vrtnarja: Če škrlup na breskvah opazimo šele tik pred obiranjem, je za letošnji pridelek pogosto že prepozno za učinkovito preprečevanje okužbe. Zato je pomembneje razmišljati o naslednji sezoni: jeseni in pozimi pregledamo drevo, z rezjo poskrbimo za zračno krošnjo in odstranimo problematične poganjke. Spomladi pa spremljamo vremenske razmere in razvoj drevesa.
Pri breskvah velja podobno kot pri številnih drugih glivičnih boleznih: preventiva je precej pomembnejša od reševanja močno okuženega pridelka.
Je breskov škrlup nevaren za uživanje breskev?
Škrlup prizadene predvsem površino ploda oziroma kožico. Pri močno poškodovanih plodovih pa razpoke omogočijo vstop tudi drugim povzročiteljem propadanja, zato takšne breskve niso primerne za običajno uživanje brez natančnega pregleda in odstranitve poškodovanih delov. APS Journals
Ali je breskov škrlup isto kot breskova kodravost?
Ne. To sta dve različni bolezni. Breskova kodravost povzroča predvsem kodraste, odebeljene in deformirane liste, medtem ko so pri breskovem škrlupu najbolj značilne temne pege in lise na plodovih. Povzročitelja sta prav tako različna.
Breskov škrlup je bolezen, ki jo na vrtu najlažje prepoznamo prav po značilnih temnih pegah na plodovih, kakršne so prikazane na naslovni fotografiji. Čeprav lahko močno zmanjša kakovost pridelka, lahko veliko naredimo že z osnovno nego drevesa: zračna krošnja, primerna rez, spremljanje bolezni in pravočasno ukrepanje so pomembni temelji varstva breskev.
Pripis k naslovni fotografiji: Breskov škrlup (Venturia carpophila) na plodovih breskev – značilne temne pege, ki se lahko pri močnejši okužbi združujejo in povzročijo tudi pokanje kožice.
Preberite tudi
Viri in literatura
- Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin – informacije o škodljivih organizmih in zdravstvenem varstvu rastlin. Portal GOV.SI
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – priporočila za integrirano varstvo breskev in nektarin. Portal GOV.SI
- Plant Disease – raziskave biologije in simptomov povzročitelja Venturia carpophila. APS Journals
- Clemson University Extension – Peach Diseases. Clemson Home & Garden Information Center
