Zakaj peteršilj in korenje tako slabo kalita? Najpogostejše napake vrtičkarjev in preproste rešitve
Zakaj je prav peteršilj tako muhast?
Skoraj vsak vrtičkar se je že srečal z razočaranjem, ko je posejal peteršilj ali korenje, nato pa več tednov zaman čakal na prve rastline. Medtem ko solata ali redkvica vzkalita že po nekaj dneh, ostaneta gredici s peteršiljem in korenjem pogosto prazni.
Razlog ni nujno slabo seme. Obe rastlini sodita med zelenjadnice z zelo počasnim kaljenjem, njuno drobno seme pa je precej občutljivo na razmere v tleh. Dobra novica je, da lahko z nekaj preprostimi ukrepi uspešnost kaljenja občutno izboljšamo.
1. Peteršilj in korenje kalita zelo počasi
To je povsem naravna lastnost obeh rastlin. V ugodnih razmerah korenje običajno kali od 10 do 20 dni, peteršilj pa pogosto potrebuje od 20 do celo 35 dni. Če je vreme hladnejše ali suho, lahko kalitev traja še precej dlje.
Ker številni vrtičkarji pričakujejo rezultate že po enem tednu, pogosto prezgodaj obupajo ali ponovno posejejo seme.
2. Največji sovražnik je izsušena površina zemlje
Najpogostejši razlog za neuspeh je izsušitev zgornjih nekaj milimetrov tal. Seme mora biti ves čas obdano z enakomerno vlažno zemljo. Če se površina med kaljenjem večkrat izsuši, se razvoj kalčka prekine in veliko semen propade.
Zato je pomembno:
- zalivati nežno in pogosto,
- ohranjati površino ves čas rahlo vlažno,
- preprečiti nastanek trde skorje.
3. Pregloboka setev
Drobceno seme vsebuje malo zaloge energije. Če ga posejemo pregloboko, mlada rastlinica preprosto ne more prebiti površine zemlje.
Priporočena globina setve je:
- peteršilj: približno 0,5 do 1 cm,
- korenje: približno 0,5 do največ 1 cm.
Veliko bolje je sejati nekoliko bolj plitvo kot pregloboko.
4. Staro seme hitro izgublja kalivost
Seme peteršilja precej hitro izgublja sposobnost kaljenja. Če uporabljamo več let staro seme, lahko vzklije le manjši delež rastlin. Najbolje je uporabljati sveže seme ali preveriti leto pakiranja.
5. Hladna zemlja močno upočasni kaljenje
Čeprav obe rastlini preneseta hladnejše vreme, v mrzli zemlji kalita bistveno počasneje.
Najugodnejša temperatura tal znaša približno:
- od 15 do 22 °C za korenje,
- od 18 do 22 °C za peteršilj.
V zgodnji pomladi zato pogosto potrebujeta več tednov.
6. Trda skorja na površini
Po močnem dežju ali zalivanju se lahko na težjih tleh oblikuje zbita skorja. Mladi kalčki so zelo nežni in pogosto ne morejo prebiti utrjene površine.
Pomaga:
- rahla, drobno pripravljena zemlja,
- dodatek presejanega komposta,
- zastirka iz zelo tankega sloja presejanega komposta po setvi.
7. Plevel pogosto prehiti posevek
Ker peteršilj in korenje dolgo ne vznikneta, medtem že vzklije plevel. Vrtičkar pogosto med okopavanjem nehote poškoduje posevek ali celo odstrani mlade rastline.
Zato izkušeni vrtnarji pogosto uporabljajo označevalno setev. Med vrstice peteršilja ali korenja posejejo nekaj semen redkvice. Redkvica vzklije že po nekaj dneh in lepo označi vrsto, medtem ko počasi čakata peteršilj ali korenje.
Preprost trik izkušenih vrtnarjev
Veliko vrtnarjev seme pred setvijo za približno 12 do 24 ur namoči v mlačno vodo. S tem se delno izperejo naravne snovi, ki zavirajo kaljenje, seme pa hitreje vpije vlago. Po namakanju ga je treba nekoliko osušiti, da ga lahko enakomerno posejemo.
Kako povečati uspešnost kaljenja?
Če želite čim boljši rezultat:
- uporabite sveže seme,
- posejte plitvo,
- zemljo dobro pripravite,
- po setvi površine ne pustite izsušiti,
- zalivajte nežno,
- uporabite označevalno setev z redkvico,
- ne obupajte prezgodaj – peteršilj potrebuje čas.
Nasvet vrtnarja: Pri poletni setvi lahko gredico po zalivanju za nekaj dni prekrijete z belo vrtno kopreno ali tanko jutasto tkanino. Tako se zgornja plast zemlje precej počasneje izsušuje, semena pa bodo imela veliko bolj enakomerne pogoje za kaljenje. Ko se pokažejo prvi kalčki, kopreno odstranite.
Več o korenovkah najdete na teh povezavah: Korenovke in gomoljnice / Marec: mesec setve in prvih opravil na prostem / Dobri in slabi sosedje na zelenjavnem vrtu
Pripis k fotografiji: Kaljenje peteršilja in korenja zahteva potrpežljivost. Drobno seme potrebuje stalno vlago, rahla tla in dovolj časa, da uspešno vzklije.
Viri in literatura
- Royal Horticultural Society (RHS)
- University of Minnesota Extension
- Oregon State University Extension Service
- Iowa State University Extension and Outreach
- Slovenske vrtnarske smernice za pridelavo zelenjave
