Jesenska zasaditev v balkonskem koritu: kombinacija, ki ostane lepa tudi, ko poletje mine
Ko se poletje konča, balkonska korita pogosto izgubijo svojo živahnost. Petunije in surfinije postopoma zaključujejo cvetenje, marsikatera poletna rastlina pa ob prvih hladnih nočeh hitro izgubi svojo lepoto. Toda to še ne pomeni, da mora balkon ostati prazen.
Jeseni balkonsko korito ne potrebuje več obilice cvetov
Prav jesen je odlična priložnost za nekoliko drugačen način zasaditve. Namesto da stavimo predvsem na cvetje, lahko ustvarimo kompozicijo, v kateri imajo glavno vlogo listi, njihove barve, oblika, tekstura in različne višine rastlin.
Takšna zasaditev je lahko zanimiva več mesecev. Hojhera prinese temno srebrno listje, ciklama cvetove, okrasno zelje barvno rozeto, barberry rdečkaste tone, zimzeleni grm svetlo rumeno-zelen kontrast, okrasna trava pa nežno gibanje.
Prav takšna kombinacija je prikazana na naši naslovni fotografiji.
Katere rastline so v tej jesenski zasaditvi?
Na fotografiji prepoznamo šest glavnih rastlinskih elementov. Pri nekaterih je mogoče določiti tudi zelo verjetno sorto, vendar je pri fotografskih determinacijah vedno smiselno pustiti nekaj rezerve.
1. Hojhera oziroma ognjeni dež – Heuchera
Veliki temni listi na levi strani korita pripadajo hojheri oziroma ognjenemu dežju (Heuchera).
Gre za eno najboljših rastlin za jesenske in zimske zasaditve v posodah. Hojhere tvorijo kompaktne listne rozete, njihovo listje pa je lahko zeleno, bronasto, vijoličasto, skoraj črno ali srebrnkasto. Prav zaradi listov ostanejo zanimive tudi takrat, ko ni cvetov.
RHS hojhere posebej priporoča za posode in polsenčne lege, pri čemer številne sorte ohranjajo listje tudi pozimi.
Na fotografiji gre najverjetneje za eno od temnolistnih sort hojhere, vendar točne sorte iz fotografije ne bi označil kot zanesljivo določene.
2. Japonska zlata trdoleska – Euonymus japonicus
V zgornjem levem delu zasaditve je opazen manjši grmiček z drobnimi rumeno-zelenimi listi.
Najverjetneje gre za japonsko trdolesko (Euonymus japonicus), oziroma eno od rumenolistnih sort oziroma kultivarjev. Takšne rastline so v jesenskih koritih zelo uporabne, saj prinesejo svetlejši barvni poudarek in tudi pozneje ohranijo strukturo.
Njena naloga v zasaditvi ni cvetenje, temveč ustvarjanje svetlega ozadja za temne liste hojhere in ciklame.
3. Ciklama – Cyclamen persicum
Beli cvetovi v sredini so skoraj zagotovo perzijska ciklama (Cyclamen persicum), ki je ena najbolj priljubljenih jesenskih cvetočih rastlin.
Njeni značilni cvetovi se dvigajo nad srčastimi, pogosto srebrnkasto vzorčastimi listi. V kombinaciji s temnim listjem hojhere je bela ciklama še posebej izrazita.
Tu pa je pomembno opozorilo.
Ciklame, ki jih jeseni kupujemo za balkonske zasaditve, niso nujno enako odporne proti mrazu kot vrtne vrste ciklam. Cyclamen persicum ima precej manjšo odpornost proti nizkim temperaturam kot na primer Cyclamen hederifolium ali Cyclamen coum. RHS pri C. persicum navaja, da gre predvsem za rastlino za posode, zaščitene prostore in milejše razmere.
Zato lahko takšna ciklama na prostem lepo uspeva jeseni, ob napovedi močnejšega mraza pa jo je smiselno zaščititi oziroma prestaviti na bolj zavetno mesto.
4. Okrasno zelje – Brassica oleracea
V središču zasaditve je lepo vidna vijolično-zelena rozeta okrasnega zelja oziroma okrasnega ohrovta (Brassica oleracea).
To je ena najbolj značilnih rastlin jesenskih zasaditev.
Njena posebnost je, da postane zanimivejša prav takrat, ko se temperature znižajo. Velika rozeta ustvarja močan osrednji poudarek, okoli nje pa lahko uporabimo manjše rastline z drobnim listjem.
Pri tej zasaditvi okrasno zelje opravlja pomembno oblikovalsko nalogo – povezuje temne tone hojhere z rdečkastimi listi grmička na desni.
Okrasne kapusnice so primerne tudi za zimske posode in jih RHS uvršča med rastline, ki lahko popestrijo zasaditve v hladnem delu leta.
5. Japonska barberry oziroma češmin – Berberis thunbergii
Na desni strani je opazen drobnolistni grmiček z rdečkasto-vijoličnim listjem.
Najverjetneje gre za japonski češmin (Berberis thunbergii), pri čemer bi bila lahko uporabljena katera od temnolistnih sort. Zelo zanimiva možnost je Berberis thunbergii f. atropurpurea ‘Bagatelle’, vendar tega iz fotografije ne moremo zanesljivo potrditi.
‘Bagatelle’ je zelo kompakten, počasi rastoč kultivar z globoko rdeče-vijoličnimi listi, ki jeseni postanejo še izrazitejši.
Za zasaditev v koritu je pomembno predvsem to, da izberemo kompakten kultivar, saj lahko običajni japonski češmini sčasoma postanejo za balkonsko korito preveliki.
6. Okrasna trava – Pennisetum
Na skrajni desni strani zasaditve se iz korita spuščajo dolgi ozki listi in nad njimi nežna socvetja.
Po videzu gre najverjetneje za eno od okrasnih perjank iz rodu Pennisetum. Možna je tudi perjanka Pennisetum alopecuroides, vendar sorte iz fotografije ne moremo zanesljivo določiti.
Perjanka je zelo dober dodatek jesenski zasaditvi, ker v kompozicijo vnese nekaj, česar večina drugih rastlin nima – gibanje.
Ko zapiha veter, se njena socvetja nežno premikajo nad bolj kompaktnimi rastlinami. Prav zato zasaditev deluje bolj naravno in manj statično. Kultivar ‘Hameln’ je kompakten in primeren za sončne lege, vendar pri njem prav tako ne bi trdil, da je na fotografiji zagotovo ta sorta.
Zakaj ta kombinacija tako dobro deluje?
Pri jesenski zasaditvi ni treba uporabiti veliko različnih cvetočih rastlin. Veliko bolj zanimiv učinek dosežemo, če kombiniramo različne oblike in teksture.
V našem primeru imamo:
- temno listje – hojhera,
- svetlo rumeno-zeleno listje – trdoleska,
- bele cvetove – ciklama,
- veliko barvno rozeto – okrasno zelje,
- rdečkasto listje – češmin,
- nežno, pokončno teksturo – okrasna trava.
To je pravzaprav majhna vrtna kompozicija v enem samem koritu.
Hkrati se rastline razlikujejo po višini. Višji elementi so pomaknjeni proti zadnjemu delu, nižje in bolj razraščene rastline pa zapolnijo sprednji del. Takšen princip ustvarja občutek globine.
Tudi RHS pri zimskih zasaditvah priporoča kombiniranje zimzelenih rastlin, hojher, okrasnega zelja in okrasnih trav, saj različne teksture ohranijo zanimivost zasaditve tudi brez obilnega cvetenja.
Kako podobno zasaditev ustvarimo doma?
Za podobno kompozicijo potrebujemo nekoliko večje in predvsem dovolj globoko korito. Premajhna posoda hitro postane prenatrpana, korenine pa imajo premalo prostora.
Pri sajenju naj bodo rastline razporejene tako, da se lahko še nekoliko razvijejo. Jesenska zasaditev je lahko ob nakupu videti nekoliko prazna, vendar se bodo rastline v naslednjih tednih razrasle.
Dober princip je:
zadaj: višja trdoleska in okrasna trava
sredina: okrasno zelje, ciklama in češmin
spredaj: hojhera in po potrebi plazeča rastlina
Če je korito vidno z vseh strani, lahko razporeditev nekoliko prilagodimo in najvišje rastline postavimo bolj v sredino.
Kakšen substrat izbrati?
Jesenske zasaditve ne potrebujejo težke vrtne zemlje. Pomembno je, da je substrat hranilen, zračen in predvsem dobro odceden.
- Voda v koritu ne sme zastajati, saj so hladna in mokra tla pogosto nevarnejša od samega mraza.
- Na dnu mora imeti korito dovolj odprtin za odtekanje vode. Posebno pozornost namenimo tudi podstavkom, v katerih se po dežju lahko zadržuje voda.
Zalivanje jesenske zasaditve
Jeseni naredimo pogosto napako, ko rastline zaradi nižjih temperatur skoraj prenehamo zalivati.Rastline v koritih še vedno potrebujejo vodo, vendar je poraba bistveno manjša kot poleti.
Zalivamo takrat, ko se zgornja plast substrata začne sušiti, pri tem pa ne zalivamo po avtomatiziranem poletnem urniku. Posebej pomembno je, da pred napovedanim močnejšim mrazom substrat ni popolnoma izsušen. Hkrati pa ne sme biti razmočen.
Kaj se zgodi, ko pride zima?
Tu moramo razlikovati med posameznimi rastlinami.
Hojhera in številne druge trajnice so za hladnejši del leta zelo primerne. Okrasne kapusnice prav tako dobro prenesejo hladnejše razmere.
Več pozornosti zahtevata predvsem ciklama in posoda sama.
Ker je koreninski prostor v koritu majhen, se pozimi bistveno hitreje ohladi kot zemlja na vrtu. Zato je lahko rastlina v koritu bolj izpostavljena mrazu kot ista rastlina, posajena neposredno v tla.
Ob močnejšem mrazu lahko korito prestavimo ob zaščiteno steno, ga ovijemo z juto ali drugim zračnim izolacijskim materialom oziroma ga postavimo na mesto, kjer ni izpostavljeno najhujšemu vetru.
Posebnost jesenskih zasaditev: ne sadimo samo za cvet
Največja prednost takšnih zasaditev je, da njihova lepota ni odvisna od cvetenja.
Ko ciklama odcveti, ostanejo listi. Ko okrasno zelje razvije svojo rozeto, ta še naprej daje barvo. Hojhera ohrani svojo listno maso, češmin svojo strukturo, trava pa tudi pozneje ohrani nežna socvetja.
To je povsem drugačen pristop od klasičnega poletnega korita, kjer pričakujemo predvsem čim več cvetov. Jeseni je lahko najlepša zasaditev tista, ki je mirnejša, bolj naravna in zgrajena iz različnih odtenkov listja.
Nasvet vrtnarja: Pri jesenskem koritu ne izbirajte rastlin samo po barvi cvetov. Najprej si oglejte listje. Če kombinirate eno rastlino z zelo temnim listjem, eno s svetlim listjem, eno z rdečkastimi toni in eno z drobno oziroma travnato strukturo, boste dobili veliko bolj zanimivo zasaditev.
Za korito, ki naj bo lepo tudi pozimi, je bolje imeti štiri dobro izbrane rastline kot osem različnih vrst, ki se med seboj izgubijo. Pri tem pa vedno preverite tudi odpornost posamezne rastline proti mrazu – oznaka »jesenska rastlina« še ne pomeni, da bo določena rastlina brez zaščite preživela celo zimo na prostem.
Pogosta vprašanja
Katere rastline so najboljše za jesensko balkonsko korito?
Med uporabnejšimi so hojhere, okrasne kapusnice, mačehe, vresa, bršljan, nekatere okrasne trave in manjše zimzelene rastline. Izbiro prilagodimo legi in odpornosti proti mrazu.
Ali lahko ciklama ostane zunaj čez zimo?
Če govorimo o običajni Cyclamen persicum, ki jo jeseni kupimo kot cvetočo lončnico, je treba biti previden. Ni enako odporna kot prave vrtne vrste ciklam. Pri močnejšem mrazu jo zaščitimo ali prestavimo v zaščiten prostor.
Ali je okrasno zelje primerno za zimo?
Da. Okrasne kapusnice so ena bolj značilnih rastlin za hladnejši del leta in jih lahko uporabimo tudi v zimskih posodah.
Ali lahko hojhero pustimo v koritu čez zimo?
Da, številne hojhere so zelo primerne za celoletno gojenje v posodah. Pomembna sta dobra drenaža in zaščita koreninskega sistema pred ekstremnim mrazom.
Ali lahko rastline iz jesenskega korita spomladi posadimo na vrt?
Pri trajnicah in odpornejših grmovnicah je to pogosto zelo dobra rešitev. Hojhero, češmin in ustrezne okrasne trave lahko po potrebi presadimo na vrt. Pri ciklami je treba upoštevati njeno vrsto in odpornost.
Naslovna fotografija: Jesenska zasaditev balkonskega korita, v kateri se prepletajo temnolistna hojhera (Heuchera), ciklama (Cyclamen persicum), okrasno zelje (Brassica oleracea), rdečelistni češmin (Berberis thunbergii), svetlolistna trdoleska (Euonymus sp.) in okrasna trava (Pennisetum sp.).
Opomba: pri rastlinah, pri katerih fotografija ne omogoča zanesljive določitve kultivarja, je navedena vrsta oziroma rod.
Preberite tudi
- Jesenske zasaditve teras in okenskih polic – kako ohraniti lep videz skozi zimo – praktičen vodnik za jesenske zasaditve v loncih in koritih.
- Najbolj priljubljene rastline za zasaditev cvetličnih korit v jeseni – pregled klasičnih jesenskih rastlin.
- Nega ciklam – kako ohraniti cvetenje in rastline tudi po zimi – podrobnejša nega ciklam.
- Jesenska greda z okrasnimi kapusnicami, zelišči in trajnicami – ideja za jesensko zasaditev na vrtu.
Viri in literatura
- Royal Horticultural Society – Heuchera – lastnosti, gojenje in uporaba hojher v posodah.
- Royal Horticultural Society – Winter container planting – priporočila za zasaditve posod v hladnem delu leta.
- Royal Horticultural Society – Cyclamen persicum – gojenje in odpornost perzijske ciklame.
- Royal Horticultural Society – Berberis thunbergii ‘Bagatelle’ – opis kompaktnega kultivarja češmina.
- Royal Horticultural Society – Pennisetum alopecuroides ‘Hameln’ – opis okrasne trave.
