Zakaj se na strokih fižola pojavijo rjave pege? Najpogostejši vzroki in kako ukrepati
Marsikateri vrtičkar ob pobiranju fižola opazi drobne rjave pege na sicer lepo razvitih strokih. Sprva se zdijo le kozmetična napaka, vendar pogosto opozarjajo na bolezen, ki lahko zmanjša pridelek in vpliva tudi na kakovost semena.
Najpogostejši povzročitelj je bakterijska pegavost, ki napade liste, stebla in stroke. Na strokih se pojavijo majhne temno rjave do črne pege, ki so lahko nekoliko vdrte in obdane z rahlo vodenkastim robom. Ob močnejši okužbi se pege združujejo, stroki pa začnejo propadati.
Kako ločiti bakterijsko pegavost od antraknoze?
Obe bolezni sta si na prvi pogled precej podobni. Pri bakterijski pegavosti so pege običajno manjše, temnejše in bolj ostro omejene. Pogosto jih spremljajo rumenkaste pege na listih. Pri antraknozi pa so poškodbe nekoliko bolj udrte, pogosto z rožnato ali lososovo obarvanimi trosi v vlažnem vremenu. Bolezen običajno povzroča tudi izrazite poškodbe na steblih. Na podlagi fotografije so simptomi precej bolj podobni bakterijski pegavosti.
Kako pride do okužbe?
Najpogostejši vzroki so:
- okuženo seme,
- deževno in toplo vreme,
- zalivanje po listih,
- pregosta zasaditev,
- delo med mokrimi rastlinami.
Ali je fižol še užiten?
Če so pege le na površini strokov in notranjost ni prizadeta, je fižol po toplotni obdelavi praviloma še vedno uporaben. Močno poškodovane ali mehke stroke pa je bolje odstraniti. Takšnih strokov ne uporabljamo za semenski fižol, saj se bolezen lahko prenese tudi na naslednjo generacijo rastlin.
Kako ukrepati?
Če bolezen opazimo med rastjo, okužene stroke sproti odstranimo in jih ne odlagamo na kompost. Rastline zalivamo neposredno ob tleh, da ostanejo listi čim bolj suhi.
Po koncu sezone odstranimo vse rastlinske ostanke in fižola vsaj tri leta ne sadimo na isto gredo. Kolobar je eden najučinkovitejših načinov zmanjševanja okužb.
Če je sezona zelo deževna, lahko preventivno uporabimo sredstva na osnovi bakra, vendar le v skladu z navodili in pred močnim razvojem bolezni. Ko so stroki že okuženi, škropljenje poškodb ne more več odpraviti.
Nasvet vrtnarja: Največ bolezni fižola preprečimo že pred setvijo. Uporabljajte zdravo certificirano seme, rastline sadite dovolj narazen, da se po dežju hitro osušijo, in jih vedno zalivajte pri tleh. Tako boste močno zmanjšali možnost pojava bakterijskih in glivičnih bolezni.
Opomba glede diagnoze: Na podlagi ene fotografije diagnoze ni mogoče potrditi s popolno gotovostjo. Če so podobne pege prisotne tudi na listih (z rumenkastim robom) ali na steblih, je verjetnost bakterijske pegavosti zelo velika.
Več o fižolu in stročnicah najdete na teh povezavah: Fižol / Stročnice / Setev fižola in priljubljene sorte za domači vrt
Pripis k fotografiji: Na strokih fižola so vidne značilne temno rjave pege, ki najbolj ustrezajo simptomom bakterijske pegavosti. Okužene stroke je priporočljivo odstraniti, rastline pa zalivati izključno pri tleh.
Viri in literatura
- EPPO (European and Mediterranean Plant Protection Organization). Datasheets on quarantine pests and diseases of beans.
- CABI Crop Protection Compendium. Common bacterial blight of bean.
- University of Wisconsin–Madison Extension. Common bacterial blight of beans.
- Cornell University Vegetable Program. Bean diseases: Anthracnose and bacterial blights.
