Toplo in vlažno vreme povečuje nevarnost bolezni: kako zaščititi paradižnik pred plesnijo in bučnice pred pepelasto plesnijo
Ko poletno vročino prekinejo pogoste nevihte, visoka zračna vlaga in tople noči, se na zelenjavnem vrtu hitro pojavijo prvi resni zdravstveni izzivi za rastline. Prav takšne vremenske razmere so idealne za razvoj številnih glivičnih bolezni, med katerimi vrtičkarjem največ težav povzročata paradižnikova plesen na paradižniku ter pepelasta plesen na bučnicah, kot so bučke, kumare, buče in melone.
Če ukrepamo pravočasno, lahko pridelek uspešno zaščitimo. Če znake spregledamo, pa se lahko bolezen v le nekaj dneh razširi po celotnem vrtu.
Paradižnikova plesen – najpogostejša poletna grožnja paradižniku
Paradižnikova plesen se najpogosteje pojavi po daljšem obdobju dežja ali ob pogostih jutranjih rosah, ko ostajajo listi dlje časa mokri. Prvi znaki so nepravilne temno rjave lise na listih, ki se hitro širijo. Na spodnji strani listov lahko opazimo tudi belkast micelij, značilen za napredovanje bolezni.
Bolezen se nato prenese na stebla in plodove, kjer povzroči temnenje in propad tkiva. Če je vreme nestabilno, lahko v nekaj dneh uniči celoten nasad.
Najbolj ogrožen je paradižnik, ki raste pregosto, brez zračenja, ali pa ga pogosto zalivamo po listih.
Pepelasta plesen na bučnicah – bela prevleka, ki oslabi rastline
Pepelasta plesen se pogosto pojavi na bučkah, kumarah in drugih bučnicah prav v obdobjih toplih dni in vlažnih noči. Na zgornji strani listov se pojavijo bele mokaste lise, ki se sčasoma razširijo čez celoten list.
Rastlina zaradi bolezni izgublja sposobnost fotosinteze, listi rumenijo in se sušijo, plodovi pa ostanejo manjši in slabše kakovosti.
Posebej hitro se bolezen razvija v gostih zasaditvah in rastlinjakih brez zadostnega prezračevanja.
Kako zmanjšati tveganje za pojav bolezni?
Najpomembnejši ukrep je preventiva. V obdobju nestabilnega vremena priporočamo:
– redno odstranjevanje spodnjih listov pri paradižniku, da izboljšamo zračenje,
– zalivanje izključno ob tleh in nikoli po listih,
– redčenje pregostih nasadov,
– odstranjevanje prvih okuženih listov takoj, ko jih opazimo,
– uporabo zastirke, ki preprečuje škropljenje zemlje po listih med dežjem,
– redno pregledovanje rastlin po vsakem deževju.
Pri paradižniku je zelo učinkovita tudi zaščita s streho ali nadstreškom, ki prepreči neposredno močenje listov.
Naravna pomoč z vrta
Marsikateri vrtičkar poseže tudi po naravnih pripravkih. Pri preventivi lahko pomagajo pripravki iz Preslica, sode bikarbone ali razredčenega mleka, ki nekoliko zmanjšujejo razvoj glivičnih spor. Takšne pripravke je treba uporabljati redno in predvsem preventivno – ko je bolezen že močno razvita, je učinek bistveno manjši.
Hitro ukrepanje pomeni več pridelka
Poletne nevihte prinesejo osvežitev, a tudi povečano tveganje za bolezni. Prav zato je v tem obdobju pomembno, da vrt opazujemo vsak dan. Nekaj minut pregleda zjutraj ali zvečer lahko pomeni razliko med zdravim pridelkom in izgubljeno sezono.
Nasvet vrtnarja: Po vsakem večjem dežju ali neurju si vzemite 5 minut za pregled paradižnika in bučnic. Prvi okuženi list odstranite takoj in ga ne odlagajte na kompost, ampak med biološke odpadke – tako preprečite širjenje bolezni po vrtu.
Pripis k fotografiji: Toplo in vlažno vreme po nevihtah ustvarja idealne pogoje za razvoj paradižnikove plesni in pepelaste plesni na bučnicah, zato je redno opazovanje rastlin ključ do zdravega pridelka.
Viri in literatura:
– Kmetijski inštitut Slovenije
– Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)
– Royal Horticultural Society (RHS)
