Zgodnje sajenje jagod za bogat poletni pridelek
Jagode (Fragaria × ananassa) so med prvimi sadeži, ki nas razveselijo v začetku poletja. Prav zato je zgodnje sajenje ena najboljših odločitev, ki jo lahko sprejmemo na domačem vrtu. Močne in dobro ukoreninjene rastline bodo že prvo sezono razvile bogato cvetenje, naslednja leta pa stabilen in kakovosten pridelek.
Kdaj se začne prodaja sadik jagod?
Sadike jagod se pri vrtnarjih in vrtnih centrih običajno začnejo pojavljati zelo zgodaj – pogosto že konec februarja ali v začetku marca, odvisno od vremenskih razmer. V tem času so na voljo predvsem hlajene sadike ali sadike s koreninsko grudo, ki omogočajo hitro ukoreninjanje.
- Za zgodnje sajenje je pomembno, da tla niso zamrznjena in da niso preveč razmočena.
- Jagode imajo rade odcedna, rahla tla, bogata s humusom.
- Če so razmere primerne, je marec idealen mesec za sajenje, saj rastline izkoristijo pomladno vlago in se do poletja dobro razrastejo.
Kako pravilno posadimo jagode?
Pri sajenju je natančnost ključnega pomena. Sadilna jama naj bo dovolj globoka, da se korenine enakomerno razporedijo in niso zavihane navzgor. Srček rastline (rastni vršiček) mora ostati tik nad površino tal – ne sme biti zasipan, prav tako ne previsoko nad tlemi.
- Razdalja med sadikami naj bo približno 25 do 30 centimetrov, med vrstami pa 60 do 70 centimetrov.
- Tako zagotovimo dovolj zračnosti, manj bolezni in lažje obiranje.
- Po sajenju rastline dobro zalijemo, tudi če je zemlja vlažna.
Uporaba zastirke pri jagodah
Na fotografiji posajenih sadik jagod je lepo vidna uporaba zastirke, ki ima pri tej kulturi več pomembnih vlog. Zastirka ohranja vlago v tleh, preprečuje rast plevela in – kar je pri jagodah posebej pomembno – ohranja plodove čiste.
Ko se plodovi razvijejo, ležijo na podlagi. Če je ta gola zemlja, so jagode po dežju pogosto umazane, lahko pa tudi hitreje zgnijejo. Zastirka iz slame, sena ali drugih naravnih materialov ustvari zaščitno plast med tlemi in plodovi. Poleg tega zmanjšuje temperaturna nihanja v območju korenin.
V urbanih vrtovih, kjer želimo urejen in pregleden videz gred, je zastirka še posebej dobrodošla, saj zmanjša potrebo po okopavanju in ročnem pletju.
Ovčja volna kot dolgodelujoče gnojilo
Pri sajenju jagod lahko v sadilno jamico dodamo tudi ovčjo volno. Gre za naraven material, bogat z dušikom, ki se v tleh počasi razkraja. Prav zaradi počasnega razpadanja deluje kot dolgodelujoče organsko gnojilo.
Ovčja volna ima še eno prednost – odlično zadržuje vlago. Ko jo namestimo pod korenine ali kot tanko plast okoli rastline, pomaga uravnavati vodni režim tal. V sušnih obdobjih rastline počasneje trpijo zaradi pomanjkanja vode, hkrati pa se izboljša struktura tal.
Nasvet vrtnarja: Pri uporabi volne pazimo, da je ne nameščamo neposredno na srček rastline. Najbolje je, da jo rahlo vkopljemo v območje korenin ali uporabimo kot del zastirke pod zgornjo plastjo slame.
Prednosti zgodnjega sajenja
Zgodaj posajene jagode razvijejo močan koreninski sistem še pred poletno vročino. To pomeni boljšo odpornost na sušo, manj stresa in več cvetov. Rastline se do zime dobro okrepijo, zato naslednje leto praviloma obrodijo še obilneje.
Nasvet vrtnarja: Če želite še bolj zgodnji pridelek, po sajenju čez gredo namestite nizko vrtno kopreno. Ta bo pospešila rast, zaščitila cvetove pred morebitno pozebo in vam omogočila obiranje nekaj dni prej kot običajno.
Pripis k fotografiji: Zgodaj spomladi posajene sadike jagod z naravno zastirko, ki ohranja vlago in ščiti plodove pred stikom z zemljo.
Viri in literatura
- Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. Strokovna priporočila za pridelovanje jagod na prostem.
- Kmetijski inštitut Slovenije. Tehnologija pridelave jagod in oskrba tal v trajnih nasadih.
- Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Gradiva s področja sadjarstva in trajnih nasadov.
- Chambers (2012). RHS Encyclopedia of Gardening. London.Royal Horticultural Society. Strawberry cultivation guidelines.
