Hruška Viljamovka (Pyrus communis ‘Williams’) – kraljica med hruškami

Hruške

Viljamovka je stara in izjemno priljubljena sorta hruške, ki izvira iz Anglije, kjer so jo vzgojili konec 18. stoletja. Danes velja za eno najbolj cenjenih sort, tako zaradi izvrstnega okusa kot vsestranske uporabnosti. V Sloveniji je Viljamovka posebej znana tudi kot osnovna sorta za žganjekuho – slovita viljamovka je med najbolj prepoznavnimi sadnimi žganji pri nas.

Lastnosti drevesa in plodov

Drevo: Srednje bujno do bujno rastoče, z nekoliko razprto krošnjo, ki jo lahko z obrezovanjem lepo oblikujemo.
Plodovi: Veliki, značilne stekleničaste oblike, zelenkasto rumeni ob obiranju, kasneje pa prehajajo v zlato rumeno barvo. Na osončeni strani pogosto razvijejo rdečkast odtenek.
Meso: Belo do rumenkasto, zelo sočno, topno in sladko z značilno močno aromo, ki jo ljubitelji hrušk še posebej cenijo.
Čas zorenja: Običajno konec avgusta ali v začetku septembra. Plodovi zorijo skoraj sočasno, zato je obiranje potrebno opraviti hitro in večkrat.

Rastišče in sajenje

Viljamovka najbolje uspeva v toplih in sončnih legah z rodovitnimi, globokimi in dovolj vlažnimi tlemi. Najbolj ji ustrezajo rahlo ilovnata tla z dobrim odcedkom. Ob sajenju je priporočljivo drevo cepiti na ustrezno podlago – za bujnejšo rast hruško pogosto cepimo na sejance, za šibkejšo rast in manjše vrtove pa na kutino.

Opraševanje

Viljamovka ni povsem samooplodna, zato za dober pridelek potrebuje bližino opraševalcev. Dobri opraševalci so sorte:

Konferans
Klapsova letna
Hruška trevuška

Nega in obrezovanje

Obrezovanje: Spomladi oblikujemo zračno in uravnoteženo krošnjo. Viljamovka rodi predvsem na kratkih poganjkih, zato je pomembno, da obrezovanje ne bo premočno, saj s tem zmanjšamo pridelek.
Redčenje plodov: Drevo pogosto rodi zelo obilno, zato je priporočljivo redčiti plodiče, da bodo plodovi večji in bolj kakovostni, hkrati pa preprečimo lomljenje vej.
Zalivanje in gnojenje: V sušnih poletjih je zalivanje nujno. Drevo gnojimo spomladi z organskimi ali mineralnimi gnojili, bogatimi s kalijem za dobro dozorevanje plodov.

Obiranje in uporaba

Plodove obiramo konec avgusta ali v začetku septembra, ko dosežejo polno velikost in začnejo rumeneti. Najbolje jih je pobrati nekoliko trše, saj pri sobni temperaturi hitro dozorijo.

Sveža poraba: Plodovi so izvrstni za takojšnje uživanje – sladki, sočni in aromatični.
Predelava: Viljamovka je odlična za kompote, sokove, marmelade in sušenje.
Žganjekuha: Iz nje pridelujejo vrhunsko žganje »viljamovko«, ki je zaradi bogate arome ena najbolj cenjenih sadnih žganj.

Občutljivost in bolezni

Viljamovka je občutljiva sorta, ki jo lahko prizadenejo različne bolezni in škodljivci:

Hrušev ožig (Erwinia amylovora) – nevarna bakterijska bolezen, ki lahko uniči celo drevo.
Hrušev ožig listov in rje hruševih listov – pogosti glivični bolezni.
Uši in hrušev ožig cvetov – zahteva redno opazovanje in ukrepanje.

Za zdravo rast je priporočljivo saditi v dobro zračne lege in redno odstranjevati okužene poganjke.

Viljamovka je sorta, ki združuje vrhunski okus, široko uporabnost in bogato tradicijo. Čeprav zahteva nekaj več pozornosti pri oskrbi in varstvu, bo trud bogato poplačan z aromatičnimi plodovi, ki jih cenijo ljubitelji sadja in žganjekuhe po vsem svetu.

V vsakem domačem sadovnjaku je hruška Viljamovka pravi dragulj, ki popestri poletno in jesensko sadno bero.

Na naslovni fotografiji je hruška Viljamovka (Pyrus communis ‘Williams’), ena izmed najbolj znanih in cenjenih sort hrušk pri nas in po svetu. Zanjo so značilni veliki, podolgovati plodovi z rumeno-zeleno lupino, pogosto z rdečkastim prelivom na sončni strani, in izjemno sladko-aromatično aromo.