Zgodnja pridelava krompirja na domačem vrtu
Zgodnja pridelava krompirja je na domačem vrtu poseben užitek. Prvi mladi gomolji, ki jih izkopljemo že konec maja ali v začetku junija, imajo povsem drugačen okus kot skladiščeni krompir. So nežni, tankokožnati in polni svežine. Če želimo tak pridelek, moramo načrtovati že pozimi in upoštevati nekaj ključnih pravil.
Krompir (Solanum tuberosum) je rastlina, ki za zgodnji pridelek potrebuje predvsem dobro pripravljena tla, dovolj toplote in kakovosten sadilni material. Najprimernejša so rahla, zračna in humozna tla, ki se spomladi hitro ogrejejo. Težka, zbita in mokra tla so za zgodnjo pridelavo manj primerna, saj se počasneje segrevajo, gomolji pa v njih lažje zgnijejo.
Izbira zgodnjih sort
Za zgodnjo pridelavo izbiramo zgodnje in zelo zgodnje sorte krompirja, ki imajo kratko rastno dobo, običajno od 60 do 90 dni. Takšne sorte hitro razvijejo gomolje in so primerne za izkop že v času cvetenja ali kmalu po njem. Pri izbiri bodimo pozorni tudi na odpornost proti boleznim, predvsem proti plesni krompirja.
- Sadilni krompir naj bo certificiran in zdrav.
- Pred sajenjem ga nakalimo na svetlem in hladnem mestu, da razvije močne, kratke in temne kalčke. Ta postopek pospeši začetno rast in omogoča zgodnejši pridelek tudi za 10 do 14 dni.
Priprava tal in sajenje
- Tla pripravimo že jeseni z dodajanjem zrelega komposta ali uležanega hlevskega gnoja. Spomladi zemljo le še plitvo prerahljamo. Pomembno je, da s sajenjem ne hitimo v premrzlo zemljo. Temperatura tal naj bo vsaj 8 °C.
- Na domačem vrtu krompir sadimo v vrste, med katerimi naj bo približno 60 do 70 cm razmika, med posameznimi gomolji v vrsti pa 30 do 35 cm. Gomolje sadimo na globino približno 8 do 10 cm. Po vzniku rastline večkrat osujemo, da spodbudimo tvorbo dodatnih gomoljev in preprečimo njihovo ozelenitev.
Nasvet vrtnarja: Za še zgodnejši pridelek lahko posevek po sajenju pokrijemo z vrtno kopreno. Ta dvigne temperaturo tal in zraka ter zaščiti mlade rastline pred pozno spomladansko slano.
Nega med rastjo
- Zgodnji krompir potrebuje enakomerno vlago, predvsem v času oblikovanja gomoljev. Suša v tem obdobju lahko bistveno zmanjša pridelek. Zalivamo redkeje, a temeljito, najbolje v jutranjih urah.
- Pomembno je tudi spremljanje zdravstvenega stanja rastlin. Največjo nevarnost predstavlja krompirjeva plesen, ki se razvije v vlažnem in toplem vremenu. Zgodnje sorte imajo prednost, saj jih pogosto poberemo še preden se bolezen močno razširi.
- Plevel odstranjujemo sproti, saj mlad krompir slabo prenaša konkurenco za hranila in svetlobo.
Pobiranje mladega krompirja
Zgodnji krompir lahko začnemo izkopavati že v času cvetenja, ko so gomolji še manjši, a izjemno okusni. Za sprotno porabo ga izkopavamo po potrebi, saj ni primeren za dolgotrajno skladiščenje. Njegova kožica je tanka in občutljiva, zato ga ne čistimo grobo in ga porabimo čim prej.
Če želimo nekoliko večje gomolje, počakamo, da nadzemni del začne rumeneti. Takrat so gomolji že bolje razviti, a še vedno ostajajo značilno nežni.
Nasvet vrtnarja: Če želite res zgodnji pridelek, del vrta namenite sajenju v dvignjene grede ali visoke grebene. Zemlja se tam hitreje ogreje, odvečna voda pa lažje odteka. Kombinacija nakaljenih gomoljev in pokrivanja s kopreno je preverjena pot do prvih domačih krompirjev že konec pomladi.
Pripis k fotografiji: Cvetoč krompir na polju je znak, da se pod zemljo že razvijajo prvi mladi gomolji, primerni za zgodnje izkopavanje.
Viri in literatura
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS: Smernice za pridelavo krompirja.
Kmetijski inštitut Slovenije: Priporočila za pridelavo zgodnjega krompirja.
Leskovar, M. (ur.): Vrtnarjenje v Sloveniji, strokovna priporočila za ljubiteljske vrtnarje.
