Sajenje magnolij
Magnolije so ena najlepših okrasnih grmovnic oziroma manjših dreves, ki s svojimi velikimi, pogosto dišečimi cvetovi pričarajo romantično in razkošno vzdušje v vrtu. Njihova posebnost je, da cvetijo zgodaj spomladi, še pred olistanjem, zato so pravi znanilci toplejših dni.
Čeprav magnolije delujejo eksotično, lahko ob pravilnem sajenju in negi uspešno uspevajo tudi v slovenskih vrtovih.
Kje magnolije najbolje uspevajo
Magnolije imajo rade sončno do polsenčno lego, ki jih varuje pred močnimi vetrovi in pozno spomladansko pozebo. Tla morajo biti rahla, humozna in kisla, zato jim ne ustrezajo apnenčasta in težka ilovnata tla. Vrtna zemlja naj bo dobro odcedna, saj magnolije ne prenašajo stoječe vode okoli korenin. Pri sajenju velja izbrati nekoliko zavetno lego ob hiši, vrtni steni ali na robu grede, kjer bodo imele dovolj prostora za razvoj krošnje.
Kako pravilno posaditi magnolijo
Magnolije imajo občutljiv koreninski sistem, zato je sajenje treba opraviti premišljeno. Sadilna jama naj bo vsaj dvakrat širša od koreninske grude, globoka pa toliko, da bo rastlina posajena na isti višini kot v loncu. Pri pripravi zemlje je priporočljivo dodati kislo šoto ali kompost listja. Po sajenju rastlino dobro zalijemo in okoli debla razporedimo plast zastirke iz lubja ali listja, ki bo ohranjala vlago in preprečevala rast plevela. Ker magnolije ne marajo presajanja, jim je najbolje že ob začetku nameniti stalno mesto v vrtu.
Nega magnolij po sajenju
- Po sajenju magnolija zahteva predvsem stalno vlago v tleh. Priporočljivo je redno zalivanje, zlasti v sušnih obdobjih, vendar brez zastajanja vode.
- Spomladi in poleti ji koristi dodajanje gnojila za kisoljubne rastline, ki spodbuja bujno cvetenje in zdrav razvoj listov.
- Zastirka iz lubja, iglic ali listja ostaja pomembna tudi kasneje, saj ščiti korenine pred izsušitvijo in vročino.
- Obrezovanje magnolij ni pogosto potrebno; odstranjujemo le suhe ali poškodovane veje, večje reze pa izvajamo le po nuji, saj se rane slabo celijo.
V prvih letih je rast počasna, a s potrpežljivostjo se rastlina razvije v mogočno in dolgoživo okrasno drevo ali grm.
Najpogostejše vrste magnolij za vrtove
- Magnolia stellata (zvezdasta magnolija): manjši grm z belimi zvezdastimi cvetovi, primerna tudi za manjše vrtove.
- Magnolia × soulangeana (tulipanasta magnolija): zelo priljubljena vrsta z velikimi rožnatimi cvetovi, ki spominjajo na tulipane.
- Magnolia kobus: robustnejša vrsta, ki dobro prenaša mraz, cveti z belimi cvetovi zgodaj spomladi.
- Magnolia grandiflora: zimzelena magnolija z velikimi, dišečimi belimi cvetovi, ki pa jo sadimo le na toplejših, zaščitenih legah.
Magnolije so grmovnice, ki s svojo lepoto obogatijo vsak vrt. Čeprav zahtevajo nekaj potrpežljivosti pri rasti, se trud bogato poplača vsako pomlad, ko se razprejo njihovi mogočni cvetovi. Ob pravilnem sajenju, izbiri prave lege in osnovni negi lahko magnolija postane osrednji okras vašega vrta za desetletja.
Naslovna fotografija: Soungelova magnolija (Magnolia soulangiana).
