Zakaj kurjenje trave in vrtnih ostankov ni dobra rešitev
Na vrtovih in travniških površinah se spomladi pogosto pojavi skušnjava, da bi staro travo ali suhe rastlinske ostanke preprosto zažgali. Tak način čiščenja površine je sicer hiter, vendar ima številne negativne posledice za naravo, tla in zdravje ljudi. Poleg tega je kurjenje vrtnih odpadkov v Sloveniji praviloma prepovedano.
Travniki in vrtovi niso le prostor za rast rastlin, ampak tudi življenjski prostor številnih organizmov
V suhi travi prezimujejo koristne žuželke, pajki, hrošči, pa tudi deževniki in druge talne živali. V zgodnjem pomladnem času se med travo pogosto skrivajo tudi dvoživke, ježi ali gnezda ptic, ki gnezdijo na tleh. Ko travo zažgemo, večina teh organizmov nima možnosti pobega, zato poginejo. S tem se zmanjšuje biotska raznovrstnost in naravno ravnovesje na vrtu.
Po podatkih Društvo Čmrljica številni čmrlji gnezdijo v tleh travnikov ali v zapuščenih rovih malih sesalcev, zato požiganje travnikov lahko uniči njihova gnezda.
Kurjenje ima negativen vpliv tudi na tla
V zgornji plasti zemlje živi ogromno mikroorganizmov, ki skrbijo za razgradnjo organske snovi in rodovitnost tal. Visoke temperature ognja uničijo pomemben del teh organizmov. Namesto da bi rastlinski ostanki postopoma razpadli in obogatili prst s humusom, se hranila z ognjem izgubijo v zrak.
Pri gorenju nastajajo dim, drobni delci in različni plini, ki onesnažujejo zrak. Takšen dim lahko povzroča težave ljudem z občutljivimi dihali ter prispeva k slabši kakovosti zraka v naseljih. Poleg tega obstaja vedno tveganje, da se ogenj razširi. Spomladi, ko je suha trava pogosto zelo vnetljiva, se lahko majhen ogenj hitro spremeni v požar, ki ogrozi vrtove, sadovnjake ali celo bližnje gozdove.
V Sloveniji je kurjenje vrtnih odpadkov večinoma prepovedano, saj se rastlinski material šteje med biološke odpadke. Ti sodijo v kompostnik ali v zabojnike za biološke odpadke. Na vrtu lahko pokošeno travo uporabimo kot zastirko na gredah ali jo dodamo na kompostni kup, kjer se bo postopoma razgradila v kakovosten humus.
V urbanem vrtu je zato veliko bolj smiselno, da rastlinske ostanke vrnemo nazaj v naravni krog snovi. Kompostiranje, zastiranje tal in pravilno ravnanje z vrtno biomaso pomagajo ohranjati rodovitna tla, hkrati pa varujejo okolje in živali, ki na vrtu živijo.
Nasvet vrtnarja: Namesto kurjenja travo po košnji raje uporabite kot zastirko na zelenjavnih gredah ali okoli sadnega drevja. Tanka plast pokošene trave pomaga zadrževati vlago v tleh, zmanjšuje rast plevela in postopoma izboljšuje rodovitnost prsti.
Opis fotografije: Spomladanski travnik s suho travo, ki predstavlja življenjski prostor številnih žuželk in drugih koristnih organizmov.
Viri in literatura:
- Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije
- Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje
- Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)
- Strokovna vrtnarska literatura o kompostiranju in ravnanju z biološkimi odpadki.
