DrevesaŽiva meja

Načrtovanje zasaditev z iglavci – kako izbrati pravo vrsto glede na prostor

Iglavci so med najbolj uporabnimi rastlinami za oblikovanje vrta. Zimzelena krošnja, različne oblike rasti in zanimivi odtenki zelene, modre ali srebrne barve zagotavljajo vrtu strukturo tudi v obdobju, ko večina drugih rastlin počiva.

Toda pri iglavcih je ena napaka še posebej pogosta: majhna sadika nas lahko zavede glede končne velikosti rastline. Drevo, ki je danes videti primerno za majhen vrt, lahko čez desetletja potrebuje večkrat toliko prostora.

Zato iglavca ne izbiramo samo po videzu, temveč predvsem po tem, kakšen bo čez 10, 20 ali več let. Tudi RHS svetuje, da pri izbiri preverimo končno višino in širino, saj podatek na etiketi pogosto opisuje velikost po določenem številu let in ne nujno končne velikosti rastline.


Zakaj je prostor pri iglavcih tako pomemben?

Iglavci so lahko zelo dolgožive rastline. Nekateri ostanejo majhni in kompaktni, drugi pa se razvijejo v mogočna drevesa.

Pri načrtovanju zato upoštevamo predvsem: končno višino in širino rastline, hitrost rasti, obliko krošnje, namen zasaditve, količino sonca, lastnosti tal in odcednost, bližino hiše, poti, ograje in drugih rastlin,prostor za razvoj korenin.

Pravilno izbran iglavec lahko ostane lep desetletja. Če ga posadimo na premajhen prostor, pa bomo pozneje pogosto prisiljeni v močno obrezovanje ali celo odstranitev rastline.


Najprej določimo, kakšen iglavec potrebujemo

Pred obiskom drevesnice je koristno odgovoriti na preprosto vprašanje: Kaj želimo z iglavcem doseči? Lahko želimo: mogočen soliter na trati, zimzeleno ozadje za cvetlično gredo, živo mejo ali zaslon pred pogledi, rastlino za manjši vrt, pokrovno rastlino za brežino, poudarek v skalnjaku, rastlino za večjo posodo. Šele nato izbiramo vrsto in sorto.


Veliki iglavci – za velike vrtove in odprte površine

Med velike iglavce sodijo številne smreke, jelke, bori in cedre. Med njimi je tudi atlaška cedra (Cedrus atlantica), ki lahko razvije mogočno krošnjo. Takšne rastline so najlepše, kadar jim omogočimo dovolj prostora. Kot soliter lahko velik iglavec postane osrednja arhitekturna točka vrta, vendar mora biti prostor okoli njega načrtovan že ob sajenju. Dober primer je atlaška cedra ‘Glauca’, pri kateri moramo pri nakupu majhne sadike razmišljati o odraslem drevesu in ne o trenutni velikosti.

Atlaška cedra (Cedrus atlantica), glauca

Zaradi barve atlaška cedra (Cedrus atlantica) deluje zelo učinkovito tudi v povsem preprosti zasaditvi. Kot soliter na trati lahko postane osrednja točka celotnega vrta, kjer okoli njega pravzaprav ne potrebujemo veliko drugih rastlin.


Srednje veliki iglavci za večino večjih domačih vrtov

V srednje velike vrtove lahko vključimo številne iglavce, ki ne dosežejo dimenzij največjih dreves. Pomembno pa je, da se ne zanašamo samo na oznako »srednje velik«. Končna velikost posamezne vrste ali sorte je pomembnejša od splošne skupine.

Takšni iglavci so lahko zelo uporabni kot: soliter, ozadje trajnic, poudarek ob terasi, del mešane zasaditve, manjša skupinska zasaditev.

Navadna smreka (Picea Abies L.), gnezdast kultivar
Navadna smreka (Picea Abies L.), gnezdast kultivar

Pritlikavi iglavci niso samo za skalnjake

Pritlikave in kompaktne sorte so odlična rešitev, kadar je prostora manj. Najdemo jih med brini, borovci, smrekami, kleki in drugimi iglavci. Uporabni so za: manjše vrtove, skalnjake, brežine, obrobe, predvrtove, večje posode.

Pri tem pa velja pomembno pravilo: »pritlikav« ne pomeni nujno majhen za vedno. Tudi pri kompaktnih sortah preverimo končno velikost. Za manjše vrtove so zato posebej zanimive sorte, pri katerih je končna velikost jasno opredeljena.

Bela smreka (Picea glauca), okrogel pritlikavi kultivar
Bela smreka (Picea glauca), okrogel pritlikavi kultivar

Plazeči iglavci za brežine in obrobe

Nekateri iglavci rastejo bolj v širino kot v višino. Plazeči brini in nizke oblike gorskega bora lahko lepo prekrijejo večje površine ter so uporabni tudi tam, kjer želimo zmanjšati erozijo in zapolniti prazne dele zasaditve.

Pri takšnih rastlinah pogosto naredimo nasprotno napako kot pri visokih drevesih: podcenimo njihovo širjenje v širino. Tudi plazeča rastlina potrebuje dovolj prostora, da lahko razvije svojo značilno obliko.

Luskasti modrozeleni brin - Blue star (Juniperus squamanta) - pritlikavi kultivar
Luskasti modrozeleni brin – Blue star (Juniperus squamanta) – pritlikavi kultivar

Oblika krošnje je enako pomembna kot velikost

Pri izbiri iglavca ne gledamo samo višine. Pomembna je tudi njegova oblika:

  • Stebrasti iglavci so uporabni tam, kjer želimo višino brez zelo široke krošnje.
  • Stožčasti iglavci ustvarjajo klasično obliko in so primerni kot poudarek.
  • Kroglaste in kompaktne oblike so uporabne v manjših zasaditvah.
  • Razprostrte in plazeče oblike pa so odlične za širše površine, brežine in skalnjake.

Prav oblika pogosto odloča o tem, ali se bo rastlina dobro vključila v prostor.


Sonce, tla in vlaga

Tudi popolnoma pravilno izbran iglavec ne bo uspeval, če mu ne zagotovimo ustreznih rastnih pogojev. Pred sajenjem preverimo: koliko sonca je na mestu, ali tla zadržujejo vodo, kakšen je tip tal, ali je lega izpostavljena vetru, ali bo rastlina izpostavljena poletni suši.

Večina iglavcev ne mara dolgotrajno razmočenih tal, vendar se zahteve med vrstami razlikujejo. Zato je bolje izbrati rastlino, ki ustreza obstoječim razmeram, kot pa pozneje skušati vrt prilagajati rastlini.


Koliko prostora naj pustimo med rastlinami?

To je eno najpogostejših vprašanj pri sajenju iglavcev. Enotne razdalje ni mogoče določiti za vse iglavce. Pri sajenju upoštevamo končno širino posamezne rastline, namen zasaditve in želen videz.

Če sadimo skupino iglavcev, lahko pustimo nekoliko manj prostora, če želimo, da se bodo krošnje sčasoma povezale. Kadar želimo ohraniti značilno obliko posameznega solitera, pa potrebujemo več prostora. Pravilo je preprosto: raje nekoliko preveč prostora kot premalo.


Ne pozabimo na rast v naslednjih desetletjih

Pri načrtovanju nove zasaditve je koristno narediti majhen miselni preizkus: Kako bo ta rastlina videti čez 15 ali 20 let? Če je danes od hiše oddaljena en meter, to še ne pomeni, da bo tako tudi čez desetletje. To velja tudi za razdaljo do: hiše, garaže, ograje, poti, terase, električnih vodov, drugih dreves.

Pri bližini infrastrukture vedno preverimo tudi lokalne predpise in konkretne razmere.


Kako pravilno posadimo iglavec?

Pri sajenju je pomembno, da je zemlja dobro pripravljena in da se korenine lahko začnejo širiti v okoliška tla. Izkopljemo dovolj široko sadilno jamo, zemljo prerahljamo in rastlino posadimo na ustrezno globino. Ne sadimo globlje, kot je rasla v drevesnici oziroma posodi, razen če posebna navodila za konkretno rastlino določajo drugače.

Po sajenju rastlino temeljito zalijemo. Posebej pomembna je nega v prvem obdobju po sajenju, saj se mora koreninski sistem šele povezati z okoliškimi tlemi.

Kontejnerske iglavce lahko sadimo v precej širokem delu leta, vendar se izogibamo vročim in suhim obdobjem, če rastlini ne moremo zagotoviti zadostnega zalivanja.


Kaj pa obrezovanje?

Pri iglavcih je obrezovanje odvisno od vrste in sorte. Nekatere žive meje potrebujejo redno oblikovanje, pri drugih iglavcih pa je najbolje ohraniti naravno obliko krošnje.

Posebej previdni moramo biti pri močnem rezu v star les, saj se nekatere vrste iz takšnih delov težko ali sploh ne obnovijo. Zato pred večjim posegom vedno preverimo, kako konkretna vrsta oziroma sorta prenaša rez.


Najpogostejše napake pri sajenju iglavcev

Pri načrtovanju zasaditve se najpogosteje ponavljajo naslednje napake:

  • rastlino izberemo samo po trenutni velikosti,
  • ne preverimo končne širine,
  • preveč iglavcev posadimo na majhen prostor,
  • zanemarimo potrebe po soncu,
  • iglavec posadimo v slabo odcedna tla,
  • ne upoštevamo širjenja krošnje nad pot ali trato,
  • močno obrezujemo rastlino, ki je za prostor prevelika,
  • mešamo rastline z zelo različnimi potrebami po vodi in svetlobi.

Nasvet vrtnarja na urbani-vrt.si

Nasvet vrtnarja: Najdražja napaka pri sajenju iglavcev je napačna izbira prostora. Sadika je lahko majhna in cenovno dostopna, vendar bo na vrtu ostala desetletja. Pred nakupom zato ne vprašajmo samo: »Kako velika je danes?«, ampak predvsem: »Kako velika bo, ko bo odrasla?«


Kako izbrati iglavec za svoj vrt?

Če želimo izbiro poenostaviti, si lahko pomagamo s petimi vprašanji:

1. Koliko prostora imam?
Izmerimo površino, ki jo lahko rastlini dolgoročno namenimo.

2. Kako velik iglavec želim?
Majhen, srednje velik ali mogočen soliter?

3. Kakšno obliko želim?
Stebrasto, stožčasto, kroglasto, razprostrto ali plazečo?

4. Kakšni so pogoji?
Sonce, senca, suha ali vlažna tla, veter?

5. Koliko vzdrževanja želim?
Nekatere žive meje zahtevajo redno striženje, naravno rastoči soliter pa precej manj.


Pogosta vprašanja

Ali so vsi iglavci primerni za majhen vrt? Ne. Iglavci so zelo raznolika skupina – od pritlikavih oblik do ogromnih dreves. Za majhen vrt izbiramo predvsem preverjeno kompaktne oziroma pritlikave sorte.

Kako vem, kako velika bo rastlina? Preverimo končno višino in širino, ne samo velikosti, ki je navedena za mlado rastlino ali prvih deset let. Če podatek ni jasen, je najbolje vprašati drevesničarja oziroma preveriti zanesljiv vir za konkretno sorto.

Kdaj je najboljši čas za sajenje iglavcev? Odvisno od načina vzgoje. Kontejnerske rastline je mogoče saditi precejšen del leta, vendar se izogibamo vročini, suši in zamrznjenim tlom. Pri sajenju je pomembno predvsem, da imajo korenine dovolj vlage za uspešno ukoreninjanje.

Ali lahko iglavce sadimo v živo mejo? Da. Številne vrste in sorte so primerne za žive meje, vendar moramo izbrati takšne, ki dobro prenašajo oblikovanje in so primerne za želeno višino.

Ali je bolje posaditi več majhnih iglavcev ali enega velikega? Odvisno od namena. En velik soliter lahko ustvari močan poudarek, skupina manjših iglavcev pa je primernejša za večplastno zasaditev. Pri skupini vedno preverimo končno velikost posameznih rastlin.


Iglavci so lahko ogrodje vrta za več desetletij, zato si pri njihovi izbiri velja vzeti nekaj več časa. Najprej določimo prostor in namen zasaditve, šele nato izberemo vrsto in sorto.

Najlepši iglavec ni nujno največji ali najdražji. Najlepši je tisti, ki ima na pravem mestu dovolj prostora, ustrezne rastne pogoje in lahko razvije svojo naravno obliko. Z dobro izbiro se izognemo poznejšemu močnemu obrezovanju, presajanju ali odstranjevanju prevelike rastline – in ustvarimo zasaditev, ki bo z leti postajala samo lepša.


Pripis k naslovni fotografiji: Iglavci s svojo raznolikostjo oblik, velikosti in barv ustvarjajo trajno ogrodje vrta. Pri izbiri je najpomembneje upoštevati končno velikost rastline in prostor, ki ga imamo na voljo.

© Urbani vrt


Preberite tudi


Viri in literatura

  • Royal Horticultural Society – How to grow conifers.
  • Royal Horticultural Society – How to grow trees.
  • Royal Horticultural Society – Trees: buying and planting specimens.
  • Urbani vrt – Drevesa za urbano okolje: katere vrste izbrati za mestne zasaditve?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja